Že kar nekaj časa je minilo od še tretjega zaporednega naslova državnih prvakinj, skupaj že šestega, odbojkaric Calcit Volleyja, ki so prvič v svoji zgodovini osvojile tudi dvojno lovoriko, saj so bile najboljše tudi v pokalnem tekmovanju. Calcitovke že nekaj časa ne trenirajo v klubu, nekaj jih je v slovenski reprezentanci, Andjelka Radišković v reprezentanci BiH, druge so na zasluženem odmoru. Zdaj, ko so se strasti umirile, je tudi že čas za pogovor z njihovim trenerjem, Gregorjem Rozmanom, ki bo tudi v prihodnji sezoni vodil ekipo Calcit Volleyja.

Za sezono, v kateri ekipa osvoji obe domači lovoriki, bi težko rekli, da ni bila uspešna.

»Pred sezono je bil cilj, da poleg obeh domačih lovorik osvojimo še srednjeevropsko ligo in da se uvrstimo v skupinski del lige prvakinj. To dvoje nam sicer ni uspelo, smo pa izpolnili oba poglavitna cilja in po treznejšem razmisleku, zdaj s tritedensko distanco, lahko potrdim, da je bila sezona uspešna. Ni bila pa odlična.«

V rednem delu državnega prvenstva ste izgubili le eno tekmo, z enim porazom ste končali tudi finale končnice. Čeprav so nekateri pričakovali, da boste Novo KBM Branik premagali v treh tekmah, je bila pot do naslova veliko težja.

»Že dolgo vemo, da se državno prvenstvo osvaja v končnici in da dobre predstave med sezono ne štejejo prav veliko. Dejstvo je, da smo redni del prvenstva, z izjemo SIP Šempetra, odigrali brez praske, odigrali smo ga korektno in kot smo se dogovorili. V končnici pa se ve, odločajo finalne tekme in kdor je v tistem trenutku psihofizično najbolje pripravljen, se na koncu veseli naslova. Tudi letošnji finale končnice je postregel s podobnim razpletom kot lanski. Na vsaki tekmi smo morali dati svoj maksimum. Vedeli smo, da bomo morali za naslov garati od prve do zadnje žoge in se za vsako točko pošteno potruditi.«

Zalomilo se vam je na drugi domači tekmi, ko ste pri vodstvu z 2:0 v zmagah in 2:1 v nizih v četrtem imeli vodstvo s 24:20. Štiri zaključne žoge so ostale neizkoriščene, Mariborčanke pa so izsilile peto tekmo.

»Prvo finalno tekmo smo doma dobili s 3:0, že za drugo pa smo vedeli, da je lahko po nekaterih merilih že lahko odločilna, kajti pridobiti prednost 2:0 v zmagah ali iti v tretjo tekmo izenačeni, je vendarle druga dimenzija. Zato smo se za prvo gostovanje v Mariboru dobro pripravili in tekmo po manjših težavah na koncu le dobili v tie-breaku. Potem pa je prišla ta tekma v Kamniku, ki smo jo imeli praktično že dobljeno, ampak to je odbojka, to je šport. Še enkrat več smo lahko videli, kako hitro se zadeve lahko obrnejo in še danes si ne znam razložiti, kakšna igra naključij se je po našem vodstvu s 24:20 v četrtem nizu dogajala.«

V četrti tekmi je bila psihološka prednost zagotovo na strani mariborske ekipe.

»Se strinjam. Do takrat smo imeli vse pod nadzorom, vse je šlo v pravo smer, nato pa šok in popolna prevlada Mariborčank v tie-breaku. Praktično v enem dnevu smo se morali psihično spočiti, se telesno pripraviti na novo tekmo, predvsem pa spočiti misli in se zbrati za tekmo v Mariboru. Zagotovo nam ni bilo lahko, kajti vprašanje je, kako bi se odvijala morebitna peta tekma, zato smo bili trdo odločeni, da do naslova pridemo že v dvorani Lukna. Veseli me, da smo v svoji nameri tudi uspeli.«

Niste pa uspeli v svoji nameri v srednjeevropski ligi, kjer ste edini poraz doživeli v finalu končnice proti Vasasu iz Budimpešte, v verjetno svoji najslabši tekmi sezone.

»Že pred zaključnim turnirjem so se Madžarske okrepile z ameriško korektorico, kar pa ni bil glavni vzrok našega poraza. Dejstvo je, da smo skozi vso sezono na mednarodni sceni držali raven svoje igre, kar smo nenazadnje, navkljub porazu z Ukrajinkami, dokazali v kvalifikacijah lige prvakinj, pa potem z zmago proti Viteosu v pokalu CEV. Tudi proti Eczasibasiju, ki je potem osvojil to tekmovanje, smo bili doma, brez Andjelke Radišković, blizu osvojenemu nizu. Žal smo imeli pred zaključnim turnirjem Mevze veliko težav s poškodbami in boleznijo, tako da se je nabralo veliko motečih elementov in na Dunaj nismo prišli v najboljšem stanju. Je pa res, da smo pričakovali več.«

Eden od načrtov pred začetkom sezone je bil, da priložnost dobijo tudi mlajše igralke. Večina jo je tudi dobro izkoristila.

»Moram reči, da me zelo moti negativna energija, ki se nabira okoli našega kluba s strani določenega dela javnosti, pa naj si bo to strokovna ali nestrokovna. Ti ljudje nimajo vpogleda v to, kaj delamo in koliko energije vlagamo, kar se je na koncu pokazalo tudi na rezultatih. Nekateri preveč zlahka jemljejo vse skupaj in mislijo, da bi bil s to ekipo lahko vsakdo prvak, ampak tisti, ki na to gleda realno, ve, da je to daleč od resnice. Kar pa se tiče mlajših igralk, pa ja, sem vesel, da so napredovale. Moramo vedeti, ni poanta v tem, da porineš mlade igralke v levje žrelo in naj potem igrajo. Treba je najti pravo razmerje in najti pravo pot, neko mešanico izkušenejših in mlajših igralk, ki se učijo od starejših, jih gledajo, kako igrajo in kako obnašajo. Prav iz pogovorov s starejšimi igralkami se mlajše lahko veliko naučijo in mislim, da jim je tudi finalna serija končnice dala veliko. Predvsem Naja Boisa, Mija Šiftar, tudi Neja Čižman, tu je seveda še Fatoumatta Sillah, ki je le malenkost starejša, so dobile veliko priložnosti in mislim, da je način, ki ga ubiramo v Kamniku, pravilen.«

Dobro, sezone je konec, znano je, da odhaja Eva Pavlović Mori, vemo pa, da je na njenem igralnem mestu v Sloveniji težko najti pravo zamenjavo.

»Izgubiti Evo je za vsako ekipo hud udarec, vesel pa sem, da je bila to sezono z nami, da je pokazala, iz kakšnega testa je, kakšna profesionalka je in prepričan sem, da so mlajše igralke videle, kaj pomeni igrati odbojko na vrhunski ravni. Vesel sem, da smo skupaj z njo osvojili naslov državnih prvakov, ki ji je na domačih tleh še manjkal. Toda še pred njo se moram dotakniti Olivere Brulec Kostić, ki nas tudi zapušča. Ne smemo pozabiti njene veličine in njenega dolgoletnega prispevka Calcit Volleyju kot klubu, njene karizme in njenih osvojenih naslovov državne prvakinje. Obe bo zelo težko nadomestiti, to je vrzel, ki bo zijala ob njunem odhodu, kajti v Sloveniji na teh dveh igralnih položajih res nimamo veliko izbora.«

Ali druge igralke ostajajo?

»Naš namen je ohraniti kontinuiteto dobrih rezultatov in če bomo to želeli narediti, bomo morali obdržati večino nosilk igre. V vsakem primeru bomo temu primerno selekcionirali ekipo, spet bodo priložnost dobile mlajše igralke, saj sem prepričan, da je zmes izkušenih in mladih igralk prava pot. Prej ali slej bodo mlajše igralke prevzele breme rezultatov na svoja ramena, kajti čez noč to ne gre, vendar pa je o igralskem kadru, s katerim bomo šli v novo sezono, še prezgodaj govoriti.«

Kako pa je z Lucille Charuk in Andjelko Radišković, ostajata v klubu?

»Obe ostajata v klubu. Z njima bomo spet napadali skupinski del lige prvakov, kar je moja tiha želja.«