N’aber? Kaj je novega? V Kamnik je prispel prvi dan novega leta. Že deseti dan pa si bo v Kanalu prvič nadel sinje modri dres kamniškega Calcit Volleya. Kdo? Osemindvajsetletni turški odbojkar Oğulcan Yatgın. 201 centimeter visokega fanta, podajalca po odbojkarskih zadolžitvah, boste navijači prepoznali po številki 5. Dobrodošel, Oci!

Oci je Oğulcanov vzdevek. »Ko sem imel šest ali sedem let mi ga je nadel eden izmed prijateljev mojih staršev. Morda se mu je moje ime zdelo predolgo ali prezapleteno, pa je zadevo poenostavil. Tako sem za sorodnike in prijatelje še danes Oci,« se ob sprehodu po zasneženi Šutni, pregovorno najlepši ulici Kamnika, nasmeji zgovorni športnik. Mraz in sneg ga ne motita. Rojen je bil v Ankari, kjer so vajeni nizkih temperatur. Odraščal je v Istanbulu. Oče je bil vojak, družina se je zato pogosto selila. Z odbojko ga je »okužila« ena izmed dveh starejših sester, ki še vedno igra za eno izmed turških ekip in je hkrati trenerka mlajših selekcij. »Do trinajstega leta pravzaprav sploh nisem vedel kaj je odbojka. Po šolskem pouku sem na ulici s prijatelji neumorno igral košarko, tudi po pet ur na dan. Ko sem na prigovarjanje sestre in očeta vendarle obiskal nekaj sestrinih odbojkarskih tekem, si nato ogledal še njene organizirane treninge, pa se je začela moja odbojkarska zgodba. Opazili so me trenerji moške ekipe in me povabili na trening. Fenerbahčeja pa se v Istanbulu pač ne zavrne,« prvo poglavje svoje odbojkarske poti ob čaju v mestni kavarni opiše nova kamniška okrepitev. V slovitem turškem klubu (Fenerbahče je bil ustanovljen leta 1907, poleg odbojke pa ima pod okriljem še nogomet, košarko, namizni tenis, atletiko, jadranje, boks, veslanje in plavanje) je začel tudi profesionalno odbojkarsko pot. Takrat je prvič prišel v stik s slovensko odbojko. Njegova soigralca sta bila namreč Alen Pajenk in Alen Šket.  Z zdaj članoma ljubljanskega ACH Volleya se bo na igrišču ponovno srečal  24. januarja, ko Ljubljančani prihajajo v Calcit Areno na Šolsko. Oci je po štirih sezonah v matičnem klubu igral še za štiri turške klube. V dresu Ziraata in turške reprezentance je že spoznal Ljubljano, naš Calcit Volley pa je njegov prvi tuji klub. »Moji prvi vtisi so odlični. Klub je zelo dobro organiziran, vse poteka brez težav. Bivanje v manjšem kraju, pa svež zrak in narava, ki obdaja mesto, me navdušujejo. Imam vse potrebne pogoje, da se bom stoodstotno lahko posvetil odbojki,« je zadovoljen novi obraz kamniške moške odbojkarske posadke, ki v prostem času rad bere, sprosti se ob dobri glasbi in tu pa tam tudi ob igranju računalniških igric. Rad ima likovno umetnost, za spoznavanje Kamnika in okolice pa bo čas našel po sezoni. »Se vidimo kmalu v kamniški športni dvorani, « se novega odbojkarskega poglavja veseli izkušeni Oci, ki bo v Kamniku sam, njegova žena Eylül Akarçeşme Yatgın – s turško reprezentanco je na lanskem svetovnem prvenstvu osvojila srebro – je namreč prav tako profesionalna odbojkarica, ta hip članica istanbulskega Galatasaraya.