Ob koncu sezone smo se pogovarjali z Gregorjem Hribarjem, predsednikom Calcit Volleyja, ki ni skrival zadovoljstva nad rezultati ženske ekipe, je pa zato ostalo nekaj grenkega priokusa, ker je moška ekipa spet ostala brez tako želenega naslova državnih prvakov. S Hribarjem, ki tako ostaja edini trener, ki je s kamniškimi odbojkarji trikrat slavil v slovenski ligi, smo nekaj besed namenili tudi prihodnosti najuspešnejšega slovenskega odbojkarskega kluba.

Ženska ekipa Calcit Volleyja je ponovila uspeh mariborskega Branika, ki je bil v letih med 1998 in 2002 petkrat zaporedoma državni prvak. O čem takšnem, verjetno pred 14 leti, ko ste prvič osvojili naslov državnih prvakinj, niti pomisliti niste upati?

»Imate prav. Biti petkrat zaporedoma državni prvak ni preprosto in dejansko si takrat česa podobnega nismo predstavljali. Resnično je bila letošnja sezona pri ženski ekipi dobra, kljub temu da nam je pokal ušel iz rok in kljub temu, da smo se v finalni seriji državnega prvenstva morali kar pošteno potruditi. Toda Mariborčanke so imele letos zelo dobro ekipo, iz meseca v mesec so prikazale boljšo igro, na drugi strani pa je naša ekipa od sedmih tekmovalnih mesecev šest mesecev igrala odlično, v zadnjem pa je nekoliko padla. Tu mislim na finale pokala, pa tudi na finale končnice državne prvakinje, vendar so na koncu vseeno postale državne prvakinje. Bi pa omenil tudi naslov v srednjeevropski ligi, pa tudi na tekmah v ligi prvakinj so prikazale nekaj odličnih predstav.«

V ligi prvakinj ste nastopili tretjič, prvič pa ste osvojili točko. S tem je ženska ekipa Calcit Volleyja samo potrdila, da se približuje tudi Evropi?

»Ob tem moramo vedeti, da smo igrali brez korektorice, kar ni bilo preprosto. Zelo obremenjena je bila Maša Pucelj, vse pohvale si zasluži tudi Asja Šen, ki je sploh prvič igrala na mednarodni sceni, tu je bila potem še Andjelka Radišković, vendar ženske ekipe brez korektorice običajno ne delujejo najbolje. Samo če za primerjavo vzamemo finalno serijo v domačem prvenstvu, kjer smo videli, kaj pomeni dobra korektorica, ko je Iza Mlakar pravzaprav Mariborčanke držala v igri. Drugače pa smo v tem tekmovanju zagotovo igrali najboljše do zdaj.«

Če si ženska ekipa zasluži vse čestitke, je nekoliko grenkega priokusa pri moški ekipi. Po odličnem začetku sezone je po odhodu Nika Mujanovića in poškodbi Črta Bošnjaka zašla v težave, ki jih je v srednjeevropski ligi in v pokalu Slovenije še rešila, ne pa tudi v finalu končnice državnega prvenstva.

»Kakorkoli obrnemo, je tudi moška ekipa v zadnjih dvajsetih letih dosegla najboljše rezultate. Dobili smo srednjeevropsko ligo, dobili smo pokal Slovenije, je pa res, da smo v finale končnice po nekaterih težavah naših nasprotnikov prišli kot favorit, vendar smo spet ostali brez največjega cilja. Vse čestitke gredo tudi ACH Volleyju, ki je finalno serijo odigral vrhunsko, je pa res, vložek v ekipo je bil velik, bili so tudi rezultati, ampak ostali smo brez naslova državnega prvaka, ki največ šteje.«

Pri Calcit Volleyju moramo poudariti, da nima samo dveh članskih ekip, pač pa je imel drugo žensko ekipo v 1B. ligi, v kateri je osvojila prvo mesto, v tem tekmovanju pa je prvič igrala tudi druga moška ekipa. Ob tem sta nastopili še tretji članski ekipi, obe v 3. DOL.

»Vprašanje je, kdaj bomo spet lahko ponovili tako uspešno sezono, kot je bila letošnja. Tudi težko, da bomo imeli tako številčno člansko zasedbo. Predvsem druga ženska ekipa je navdušila s svojimi igrami, toda tudi v mlajših kategorijah smo igrali dobro, tako da smo tudi z delom v mlajših kategorijah lahko zadovoljni, ampak kot sem že dejal, v prihodnjih letih bomo težko imeli tako številčen pogon.«

Tako številčen pogon je težko obvladati še zlasti z vidika prostora, saj je težko pridobiti dvorane za nemotene in redne treninge.

»V letošnji sezoni smo imeli še dodatno težavo, ker smo zaradi velikih ciljev moški ekipi dali najboljše termine, tako da je kar šest mlajših ekip moralo trenirati drugje. Na srečo imamo v Kamniku razumevanje s strani šol in smo vsaj za mlajše kategorije dobili nadomestne dvorane. Največ težav so imeli pri mali odbojki za dečke, ki jih je vodila Živa Cof, drugim ekipam pa smo, kolikor toliko zagotovili dobre pogoje. Res pa je, da sta morali prvi ekipi dopoldne trenirati v Ljubljani, kar pa upam, da ne bo dolgo in da nam bodo šli v Kamniku toliko na roke, da bomo prišli do pogojev za trening, kot si jih glede na rezultate zaslužimo. Je pa to res težko obvladovati z logističnega vidika in je iz leta v leto več dela, da uskladimo vse to.«

Vsako leto se pogovarjamo o novi dvorani, ali se na tem področju kaj premika?

»Nekaj se dogaja. Mislim, da bo dvorana OŠ Fran Albreht šla v prenovo, upam in želim pa si, da nam bo občina pomagala, da dobimo novo dvorano. Država namenja športni infrastrukturi veliko denarja, zato moramo pridobiti dokumentacijo in projekte, vendar bomo morali pohiteti, ker tudi ta denar ne bo vedno na voljo.«

Za konec se morava dotakniti prihodnje sezone. Zagotovo tudi v Calcit Volleyju razmišljate o njej, bo pa težko ubraniti vse to, kar ste v letošnji osvojili?

»Moja želja je, da ženska ekipa še naprej ostane v slovenskem vrhu, pri moških pa smo dolga leta skušali priti do tako želenega naslova in tudi glavni pokrovitelj kluba je vlagal velika sredstva, vendar nismo bili uspešni. Morda se bomo morali v prihodnjih letih, kar se moške ekipe tiče, nekoliko resetirati, z nižjim proračunom in nižjimi cilji, in ko se bo spet nabralo dobro jedro domačih ali okoliških odbojkarjev, spet posežemo v boj za vrh. Glede na trenutno stanje pa si v klubu ne moremo obetati, da bi imeli po imenih tako dobre ekipe, kot smo jo imeli v zadnjih letih, kar pa ne pomeni, da se predajamo. Naredili bomo vse, da bomo še naprej konkurenčni.«