Na razpotju med odbojko in faksom izbral študij

    Srce, energija in predanost, to so lastnosti, ki jih je Metod Golob vselej širil med svoje soigralce. V odbojki je bil komajda sedem let, zadnje tri sezone je nosil dres prve članske ekipe Calcit Volley. Okrog vratu si je v teh letih nadel zlato medaljo za osvojitev pokalne lovorike, pa kar nekaj tistih s srebrnim leskom – eno srednjeevropsko, tri iz državnega prvenstva in dve iz pokalnega tekmovanja. Pri komaj dvaindvajsetih se je Golob odločil skleniti svojo odbojkarsko kariero in se posvetiti študiju.

    Metod, pred dnevi smo izvedeli, da končuješ svojo odbojkarsko pot. Glede na to, da šteješ komaj 22 let in bi pred teboj lahko bila še svetla prihodnost na odbojkarskem parketu, smo vseeno nekako upali, da si boš premislil, pa si žal nisi. Zakaj si se tako odločil? Preprosto sem bil na razpotju med odbojko in faksom. Moral sem se odločiti, kaj mi bo prioriteta v življenju, zato sem se odločil za faks. Pomembno mi je, da imam neko izobrazbo, saj se z odbojko v Sloveniji ne da preživljati. Želim pa si tudi doživeti kaj novega v življenju, potovati po svetu, spoznavati nove ljudi.

    Si o tem razmišljal že dlje časa? Da, o tem sem razmišljal že na začetku letošnje sezone, saj mi smer na faksu ni bila všeč. Od nekdaj sem sanjal, da bi postal fizioterapevt, tako da sem se odločil za študij fizioterapije, ki se ga res veselim.

    Odbojka je bila torej tvoja ljubezen, ne služba? Tako je.

    Kako si se pravzaprav znašel v odbojki? V osnovni šoli smo imeli vsako leto šolska tekmovanja iz odbojke, nogometa… Jure Sitar me je vprašal, če bi si želel trenirati odbojko. Takrat sem ravno prenehal s treniranjem karateja, tako da sem bil takoj za. 

    V OK Kamnik si, reciva temu tako, dozorel. Klubu si se pridružil s šestnajstimi leti, igral za vse selekcije od starejših dečkov naprej. Kakšni so tvoji spomini na to obdobje? Bi rekel, da je kdo, najsibo to soigralec ali trener, posebej zaznamoval tvojo odbojkarsko izkušnjo? Imam zelo lepe spomine in vedno sem rad prihajal na treninge, saj je bila družba fenomenalna in res smo bili povezani. Veliko je bilo heca, seveda pa tudi resnega dela. Najbolj me je v tem obdobju zaznamoval Aleš Hribar, saj je bil takrat njegov način dela nekaj povsem novega za mene. Bil je strokoven, resen in to mi je bilo zelo všeč, saj sem rad resno treniral.

    Zate je bilo prelomno leto 2016/17, ko si prvič oblekel dres prve članske ekipe. Kako ti je bilo takrat? Si to pričakoval, je bil to tvoj cilj? Po pravici povedano, sem se malo bal, kako me bodo sprejeli v ekipo, vendar so me že na prvem treningu sprejeli kot del ekipe in to mi je bilo zelo všeč. Po tihem sem vedno upal, da bom prišel v prvo ekipo.

    Z vpoklicem med člane je prišlo tudi več odgovornosti, več obveznosti. Ob vsem tem pa si uspešno usklajeval šport s šolanjem in delom. Je bilo kdaj preveč naporno? Kako si žongliral med vsem tem? Vedno mi je bilo ljubše, če so bili treningi bolj naporni, saj sem od sebe lahko dal svoj maksimum in se potrudil. Če je bilo včasih preveč na »easy«, mi je bilo pa res naporno. Ko treniraš, si znaš lepo razporediti čas, tako je bilo tudi pri učenju in ostalih stvareh. Vedno sem si vse razporedil po predalčkih, tako da ni bilo nekih težav s tem.

    Si svoje osebne cilje v odbojki izpolnil ali je ostalo kaj, česar nisi obkljukal, pa bi si želel? Glede na svoj potencial, mislim, da nisem pokazal tistega, kar znam, a vendar bi lahko rekel, da sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel v odbojki.

    Bi lahko izpostavil svoj najlepši in najtežji trenutek v dresu Calcit Volleyja? Najlepši trenutek je bil, ko smo postali pokalni prvaki v Kranju pred polno dvorano. Najtežjih se niti ne spomnim, ni jih bilo.

    Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Čim hitreje želim narediti faks in diplomirati iz fizioterapije, nato pa si poiskati nove poti v življenju.

    Ob vsakodnevnih treningih in številnih tekmah, ki si jih doslej imel, se ti bo sprostilo kar precej prostega časa. S čim si ga boš zapolnil? Da, zdaj imam ogromno svobode, tako da sem že začel hoditi v fitnes ter na igrišče, šel bom tudi na kakšen festival in potovanje.

    Boš ostal povezan z odbojko? Te odslej lahko pričakujemo med navijači na tribunah? Tako je, vedno. 😊