Ana Marija Vovk ob rehabilitaciji študira in navija za soigralke
V letošnji, še eni nenavadni, sezoni, ki je trenutno spet prekinjena, je bila največja osmoljenka Calcit Volleyja zagotovo Ana Marija Vovk. Slovenska reprezentantka, ki je lani prišla v Kamnik, si je na tekmi lige prvakov v Trevisu decembra lani na tekmi s Fenerbahčejem huje poškodovala koleno. Po operaciji že nekaj časa v domačem okolju opravlja zahtevno rehabilitacijo, ob tem pa seveda navija za soigralke, ki so le še zmago oddaljene od ubranitve naslova državnih prvakinj.
Žal morava pogovor začeti s to nesrečno poškodbo, od katere so minili štirje meseci. Za kakšno poškodbo je šlo, kako poteka rehabilitacija?
»Ko sem dan po tekmi v Trevisu opravila magnetno resonanco, se zaradi otekline ni dobro videlo, kaj vse točno je v kolenu narobe, zato smo nekaj časa mislili, da gre samo za strgano stransko vez. V tem primeru operacija ne bi bila potrebna, toda pozneje, po še enem opravljenem magnetu, sem izvedela, da je strgana tudi sprednja križa vez in pa meniskus.
Po operaciji sem bila doma in delala vaje, ki sem se jih naučila v bolnici. Zdaj že nekaj časa vsak dan hodim na fizioterapije, veliko naredim tudi sama doma. A vemo, da pri takšni poškodbi ne gre ničesar prehitevati, zato je treba biti res potrpežljiv in se vsega skupaj lotiti počasi in pa vztrajno.«
Ali že morda veš, kdaj se boš lahko vrnila k rednemu treningu?
»Če sem iskrena, o tem za zdaj še ne razmišljam preveč, ker vem, da bom morala na to še nekaj časa počakati. Vsekakor pa računam na to, da se bom v začetku naslednje sezone lahko pridružila ekipi in počasi poleg fitnesa začela tudi s treningi v dvorani. Najprej seveda previdno, potem pa upam, da bom hitro napredovala in čim prej vse počela popolnoma normalno.«
Koliko si lahko spremljala tekme svoje ekipe?
»Kadar je bilo to le mogoče, sem tekme svoje ekipe redno spremljala. Kadar je bil prenos na Sportklubu, sem jih gledala po televiziji, drugače pa mi je ostal še live prenos na odbojka.si. V vsakem primeru pa sem vedno vedela za rezultat.«
Redni del prvenstva ste končale na prvem mestu, kar ni bilo presenečenje, kot tudi ne, da ste se uvrstile v finale končnice, kjer ste le še korak do naslova. Ampak v finalu končnice gre veliko bolj na tesno, saj so Mariborčanke obakrat nevarno zapretile. Kako si sama videla ti dve tekmi?
»Obe tekmi sta bili napeti, drugo sem si ogledala tudi v živo, da sem hkrati še malo pozdravila soigralke, ki jih dolgo nisem videla. Normalno je, da ti dve tekmi nista bili enostavni, saj je konec koncev finale in mislim, da nihče ni računal na to, da bo šlo vse skupaj preveč zlahka. Mariborčanke so dvakrat pokazale, da so tudi letos nevarne nasprotnice, a sem zelo vesela, da je puncam na koncu uspelo pokazati svojo kvaliteto in obe tekmi uspešno obrniti v svojo korist.«
Žal je spet prišlo do prekinitve prvenstva in kar je še huje, tudi prekinitve treninga. Dobro, ti si brez treninga že štiri mesece, ampak to je druga zgodba, kako težko pa se bo soigralkam vrniti v optimalno formo po enajstdnevnem premoru?
»Žal mi je za vse športnike, da morajo spet skozi to. Za nikogar ni enostavno, da se treningi in tekme kar naenkrat prekinejo, sploh sredi finalne serije. To te vsekakor ‘vrže iz ritma’ in ne glede na to, koliko delaš sam doma, menim, da tega ne more nadomestiti normalnega treninga s celo ekipo.«
Verjetno bo tudi zato tretja finalna tekma končnice še toliko bolj negotova, seveda, če bo do nje sploh prišlo, kajne?
»Kot sem rekla, poznala se bo prekinitev treningov in če tretja tekma bo, menim, da bo za obe ekipi res težka. Kljub vsemu mislim, da si vsi želimo, da se stvari čim prej postavijo na svoje mesto in da se bo sezona lahko mirno speljala do konca.«
Kako pa izkoriščaš čas zdaj, ko ne moreš trenirati in ko nimaš rehabilitacije? Za študij na Filozofski fakulteti, kjer študiraš angleški jezik, književnost in pedagogiko?
»Seveda. Že ko sem lahko normalno trenirala in je študij potekal na daljavo, je bilo zame bolj ugodno, ker sem mu lahko namenila več časa. Zdaj pa še toliko bolj.«