Športniki smo veliko bolj nervozni, ko smo izven igrišča

    Maxson Pereira, kamniški Brazilec, vstopa v četrto sezono v dresu Calcita. Že vse od novembra ni bil v igri, a po mesecih terapij je njegovo koleno končno nared. 

    Max, začniva z najpomembnejšim. Kako si, kako je tvoje koleno? V redu sem, počutim se zelo dobro, moje koleno se dobro odziva in vse ure fizioterapij se končno obrestujejo.

    Za teboj je zelo intenzivna sezona. Če se vrneva v tak čas lansko leto,  iz Brazilije si se vrnil v svoji najboljši fizični pripravljenosti in visoko motiviran. Kako si si takrat predstavljal sezono 2018/19? Definitivno sezono brez poškodb. Da bomo vsi zdravi. Imeli smo dobro ekipo in pričakoval sem, da bomo v vrhu vseh tekmovanj.

    Potem pa se je novembra zgodila poškodba… Moja najhujša nočna mora.

    Kljub vsemu si poškodovan odigral še tri tekme. In marsikdo ne ve, da si pred tekmo vzel pest protibolečinskih tablet, da si lahko zdržal. Bolečine so bile neznosne in nisem imel izbire. Če sem hotel igrati, sem moral nekaj narediti. Raje ne povem, koliko tablet sem takrat vzel. Potem smo videli, da brez operacije ne bo šlo.

    Pričakovati je bilo, da boš večji del sezone izpustil. Torej, od izjemne motivacije na začetku sezone, ko si bil prepričan, da bo to tvoje leto, si prišel do tega, da si sezono izgubil. Kako si se počutil? Moram priznati, da me je bilo zelo strah. Prvič v življenju sem šel na operacijo. Po eni strani sem vedel, da je to neizogibno, ker so mi zadnje tri tekme, ki sem jih odigral s tableti, dale vedeti, kako zelo potrebna je operacija. Po drugi strani me je bilo strah povratka. Bom zmožen igrati na isti ravni kot pred poškodbo? To me je ubijalo od znotraj in bil sem ekstremno živčen.

    Bil si motor ekipe, ampak soigralcem nisi mogel več pomagati na igrišču. Verjetno ti je bilo težko samo gledati ekipo na igrišču… Športniki smo veliko bolj nervozni, ko smo izven igrišča kot na igrišču.

    Poleti si bil izbran tudi za kapetana ekipe. Biti kapetan ni toliko biti dober športnik, ampak bolj biti dober vodja. Po poškodbi pa si se znašel v položaju, ko nisi bil več kapetan na igrišču. In ker nisi bil na igrišču, si večkrat omenil, da se ne čutiš, da imaš pravico voditi ekipo. Zakaj? Bil sem v težkem položaju. Ker nisem mogel pomagati ekipi na igrišču, sem bil izjemno frustriran. Med poletjem sem bil vedno aktiven in se pripravljal na sezono. Pred lansko sezono sem se odločil iti še prestavo višje, v Braziliji sem imel osebnega trenerja. In potem sem se poškodoval. Čutil sem, da nimam pravice soigralcem reči česarkoli, ker sem jih pustil na cedilu. Po mojem mnenju je kapetan zgled trdega dela in discipline, jaz pa jim tega od poškodbe naprej nisem mogel več pokazati.

    Kmalu po operaciji si začel z rehabilitacijo, najprej pri klubskem fizioterapevtu, potem si nadaljeval na URI Soča. Kdaj si začutil, da gre proces v pravo smer? Tri mesece po operaciji smo se odločili, da nadaljujem z rehabilitacijo na URI Soča. To je bilo zame ključno, saj sem po enem mesecu terapij na Soči začel čutiti vedno manj bolečin in s tem je rasla tudi moja samozavest. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti klubski zdravnici dr. Vesni Puketa za vse, kar je storila zame, pa dr. Miletu Majstoroviću, ki me je operiral. Pa Petru Hribarju, ki je začel z mojimi fizioterapijami in nikakor ne smem izpustiti odlične ekipe iz Soče, dr. Katarine Kunder in fizioterapevta Primoža Hostnika, ki sta odigrala ključno vlogo v procesu mojega zdravljenja.

    Se čutiš pripravljenega na novo sezono? Zaupaš v svoje koleno? Ne morem reči, da sem že 100 % nared. Po tolikšni odsotnosti je normalno, da se med treningi držiš malce nazaj. Moram pa reči, da se moje koleno res dobro odziva in zaenkrat lahko na treningih počnem vse. Med skoki ne čutim bolečin, ki sem jih včasih čutil do te mere, da nisem zmogel narediti enega skoka več.

    To bo že tvoja četrta sezona v Kamniku. V ekipi je precej sprememb, praktično na vseh pozicijah. Vključno s tvojo. Tudi zate se je situacija spremenila. S prihodom Yordanovega se boš odslej moral boriti za mesto v postavi. Kaj si misliš o tem? Veselim se te sezone, ker je klub uspel sestaviti dobro ekipo. Po nekaj treningih, ki smo jih že opravili, se mi zdi, da se bomo s soigralci dobro ujeli. Lahko bomo tudi trenirali šest na šest in na to res komaj čakam, to bo tista zdrava tekmovalnost, zaradi katere bo ekipa rasla in bo močnejša. Yordanov je zelo izkušen igralec, bo pa na trenerju, da presodi, kdo bo v boljši pripravljenosti za igro. Vsekakor sem pred sezono pozitiven in motiviran, konkurence sem si želel. 

    Vse to, kar se ti je zgodilo minulo sezono, povej, te je naredilo močnejšega ali ti je zlomilo duha? Brez dvoma me je naredilo močnejšega. Zame osebno bo to zelo pomembna sezona. Normalno je, da ko se vračaš po poškodbi, se veliko ljudi sprašuje, kaj zmoreš in česa ne zmoreš. Ampak ostajam pozitiven, sam vase ne dvomim, fizično sem zelo dobro pripravljen, s kolenom sem zadovoljen, želim pomagati ekipi doseči zastavljene cilje.