Če bi morali s prstom pokazati na igralko, ki je v zadnjem obdobju najbolj napredovala, bi kazalec usmerili na Lejo Janežič. Odlične igre v dresu Kamničank, kjer je suvereno zasedla mesto prve in edine proste igralke, so ji prinesle vabilo v reprezentanco. Tudi tam se Janežičeva dokazuje iz tekme v tekmo.

Leja, kakšna sezona je za teboj! Kako širok je tvoj nasmeh, ko pomisliš nanjo? Ja, res je, za mano je odlična sezona, še posebej zato, ker smo osvojile pokal in sem bila nagrajena s plaketo za najboljšega libera.

Po odhodu Maje Pahor iz ekipe je prav tebi pripadlo mesto prve proste igralke. Pravzaprav si glavno vlogo prevzela že ob koncu sezone 2017/18 ob Majini odsotnosti. Takrat smo pri tebi še čutili malo strahu. Te je izdala trema, še nisi bila pripravljena na to vlogo? Kako se spominjaš tistih tekem? V sezoni 2017/18 sem v Calcit prišla kot drugi libero, priložnost za igro pa sem dobila proti koncu sezone ob Majini odsotnosti. Vsa leta pred tem sem vedno igrala v prvi postavi, tako da je bil vstop na igrišče šele na zadnjih tekmah zame kar stresen, še posebej zato, ker so bile to pomembne tekme in ker čez sezono nisem bila veliko na igrišču.

Kaj se je potem v tistem poletnem premoru pri tebi spremenilo? Trener Rozman je pred časom dejal, da si šolski primer tega, kako se s pravim pristopom, resnostjo na vsakem treningu v dvorani in na fitnesu lahko napreduje. Zacvetela si, to je najmanj, kar lahko rečemo. Kljub temu, da smo v tistem finalu izgubile, sem dobila v sebi ta občutek, da sem sposobna naslednjo sezono začeti kot prvi libero. Mislim, da s pravim pristopom in trdim delom na vsakem treningu tako v dvorani kot tudi fitnesu vedno lahko napreduješ.

Pa vendarle zasluge za zmago navadno pripadejo napadalkam in podajalkam, redko liberom. Kaj meniš o tem? Res je, po navadi zasluge za zmago pripadajo njim, vendar žoga mora tudi do njih nekako priti. Če se dobi točka po kakšni že skoraj neubranljivi akciji v obrambi, je to zame največje zadovoljstvo, kljub temu, da se žoge nisem dotaknila zadnja.

Imaš na svojem igralnem mestu kakšnega posebnega vzornika, vzornico? Pravzaprav niti ne.

Kaj motivira Lejo Janežič? Moram povedati, da me vedno znova motivira film – gledala sem ga že vsaj desetkrat – Men of Honor z izjavo enega od igralcev: “Nikoli ne odnehaj, bodi najboljši!”

Tvojega napredka niso spregledali pri reprezentanci. Nedvomno si bila v povabila vesela. Si ga tudi pričakovala? Je bi to tvoj cilj? Zelo vesela sem bila povabila v reprezentanco. Če povem po resnici, tega nisem pričakovala, ampak sem si pa vseeno zelo želela.

Kako so te sprejele soigralke? Punce so me lepo sprejele, super se razumemo.

Čutiš, da si tudi tam napredovala? Vesela sem, da lahko treniram z najboljšimi igralkami v Sloveniji, saj tako le še bolj napredujem. Tudi ekipe, proti katerim smo igrale in bomo igrale, so na višjem nivoju, kar predstavlja zame še večji izziv. To poletje je zame prvič, da sem v stiku z dvoransko žogo, tako da mislim, da tudi tukaj napredujem in komaj čakam na začetek nove sezone, še prej pa seveda na nastop na evropskem prvenstvu.

Svoji klubski družini se boš zaradi reprezentančnih obveznosti pridružila nekoliko kasneje. Medtem pa so Calcitovke že začele s treningi. Imaš morda zanje kakšno sporočilo? Calcitovkam sporočam, da naj uživajo na treningih in da se kmalu vidimo.