Odbojkarice Calcit Volleyja so se s petim zaporednim naslovom državnih prvakinj izenačile z Novo KBM Branikom, ki je bila petkrat zaporedoma najboljša v letih 1998 do 2002. Sezono, v kateri so slavile še v srednjeevropski ligi, v Ligi prvakinj pa so kot prva slovenska ženska ekipa prišle do točke, je njihov trener Bruno Najdič ocenil kot odlično, če pa bi osvojili še Pokal Slovenije, bi bila sanjska.

Vse štiri finalne tekme končnice državnega prvenstva so bile zelo izenačene, vendar kakovost igre ni bila takšna, kot bi si morda želeli. Ali tudi zaradi tako dolgega premora po koncu finala Pokala Slovenije, kajti bolj, kot je šla končnica h koncu, boljša je bila igra?

»Težko je po tako dolgi sezoni ekipama prikazati neko vrhunsko igro. Zadnja finalna tekma je bila naša 49. v sezoni, kar je absolutno veliko, Branik je imel pet, šest tekem manj, tako da je težko celotno sezono igrati na visoki ravni. Še težje je bilo zato, ker smo iz ritma dveh tekem na teden padli na tri in pol tedenski premor, tako da smo oboji padli iz tekmovalnega ritma. Takšen dolgi premor ni bil logičen, sploh ob urniku pred tem, ko so si tekme sledile ena za drugo in zagotovo je vse to vplivalo na kakovost tekem. Seveda sta si obe ekipi želeli igrati svojo najboljšo odbojko, toda v finalu na koncu ne šteje kakovost, štejejo zmage.«

Kakorkoli že, državno prvenstvo se je končalo s pričakovanim naslovom Calcit Volleyja.

»Pred samim začetkom sezone bi težko rekli, da se je pričakovalo, da bomo do naslova prišli gladko, je pa res, da je bilo po rednem delu sezone to res tako videti. Že takrat sem govoril, da so bile vse te zmage proti Mariborčankam s 3:0 težko priborjene, in če bi takrat izgubili kakšen niz, bi se zadeve lahko obrnile tudi drugače. To se je potem pokazalo v finalu Pokala Slovenije, ko smo vodili z 2:0 v nizih in 16:13 v tretjem, nato pa je šla tekma v čisto drugo smer. Kako sta ekipi izenačeni, se je pokazalo tudi v finalu končnice, saj so se vse štiri tekme končale šele v petem nizu. Dejstvo je, da nismo prišli do igre, ki smo jo kazali v prvem delu sezone, vendar smo si naslov priborili, vztrajali, verjeli v to in na koncu se je še enkrat več pokazal karakter te ekipe, ki je v vseh štirih tekmah zaostajala z 1:2 v nizih, pa vseeno prišla do treh zmag in pripeljala naslov še enkrat več v Kamnik.«

Koliko je poraz v finalu Pokala Slovenije v Kopru psihološko vplival na vašo ekipo, kajti občutek je, da po tistem porazu vaše odbojkarice niso bile več tako prepričane vase, zato pa so Mariborčanke po zmagi začutile, da ste vendarle premagljivi?

»Vsekakor je pustil določene posledice, kajti po tistem porazu je bil pri nas negativni moment, pri Mariborčankah pa pozitivni. Po tistem porazu bi čim prej potrebovali kakšno tekmo, da bi spet prišli do zmagovalne poti, ki smo jo imeli čez celotno sezono, pa ni bilo nobene tekme. Dejstvo je, da smo bili v težkem stanju, saj smo morali v finalni seriji državnega prvenstva najprej najti sami sebe. Kot rečeno, igra ni bila najboljša, vendar smo ves čas verjeli drug drugemu, je pa res, da nismo niti ene tekme uspeli sestaviti, da bi celotna ekipa prikazala odlično igro. V prvi tekmi finala je bila daleč najboljša Lucille Charuk, v drugi se je vrnila Maša Pucelj, ki je dobro igrala tudi v tretji, v kateri ni bilo Andjelke Radišković, ki je potem četrto igrala zelo dobro, Maša solidno, Katja Banko pa je bila iz tekme v tekmo boljša, tako da je bilo veliko iskanja po tem odmoru.«

Ali je na vašo prevlado v prvem delu sezone vplivalo tudi to, da ste igrali v Ligi prvakinj, v kateri ste imeli težke tekme, v katerih ste resda ostajali praznih rok, toda ob obetavni igri?

»Lahko bi rekel, da je tudi to pripomoglo k našim dobrim igram v prvem delu sezone. V Ligi prvakinj smo imeli šest težkih tekem, sicer dve nerealni proti Fenerbahčeju, s katero je težko igrati enakovredno, vendar smo obe odigrali dobro. Tu sta potem še domači tekmi proti Lodžu in Nemkam, ki bi se lahko končali tudi drugače, je pa res, da smo v gosteh igrali slabše, so bile pa vse te tekme velik plus za našo ekipo tako na igrišču kot izven njega. V tem prvem delu sezone smo bili v dobrem stanju, te kakovostne tekme so nas nosile naprej in rezultat vsega je bil, da smo v domačem prvenstvu prepričljivo zmagovali.«

Za razliko od vas so bile Mariborčanke v boljši formi proti koncu prvenstva.

»Res je, v prvem delu niso bile v polni zasedbi, imele so določene težave zaradi menjave trenerja, tako da so bili daleč od tega, da so bili optimalni. Menjava trenerja se jim je obrestovala, čeprav je zame Tilen Kozamernik vrhunski trener, ampak očitno so z Žigo Kosom bolje delovali, vrnila se jim je Monika Potokar, ki jim je na sprejemu dala zanesljivost in njihova igra je bila v drugem delu boljša kot v prvem delu, medtem ko smo mi po številnih tekmah in ob manjšem številu igralk nekoliko padli. Bi pa še enkrat poudaril, da nas je Liga prvakinj v prvem delu dvignila in držala na visoki ravni.«

Dobro, sezone je konec, končala se je z dvema naslovoma, v srednjeevropski ligi in državnem prvenstvu, osvojili ster točko v Ligi prvakinj, ki je bila sploh prva v slovenski ženski klubski odbojki, praznih rok ste ostali v finalu pokala. Kako bi jo na koncu ocenili?

»Če potegnem črto če njo, lahko rečem, da je bila odlična, če pa bi dobili še pokal, bi bila sanjska. Pokal je minus, toda v eni sezoni osvojiti vse lovorike je zelo težko. Sam sem že dvajset let trener, od tega slabih 15 let delam v klubih, v katerih sem se vedno lahko boril za prvaka, pa smo samo eno sezono z Branikom uspeli osvojiti vse tri lovorike. To ni tako enostavno. Zato sezono ocenjujem za odlično. Najbolj pomembno je, da smo osvojili državni naslov, to je najbolj pomembna lovorika, ni pa zanemarljiva zmaga v srednjeevropski ligi, ki je morda pri nas premalo cenjena, ampak vseeno so v njej kakovostne ekipe. Nova KBM Branik je pokazala, za kako kakovostno ekipo gre, v njej je bil madžarski predstavnik, najboljša hrvaška kluba, ki igrata dobro odbojko. Bi pa poudaril še eno zadevo, da smo v domačem prvenstvu izgubili samo tretjo finalno tekmo končnice, na vseh drugih smo zmagali.«

Koliko pa je sploh še smiselno igrati v srednjeevropski ligi, čeprav po drugi strani tako Calcit Volley kot Nova KBM Branik, morda tudi GEN-I Volley ali SIP Šempeter potrebujete podobno ligo?

»Največja težava je veliko število tekem, kajti v domačem prvenstvu smo letos igrali tri tekme več, kar so trije tekmovalni tedni, potem je to še srednjeevropska liga, pa tekme v evropskih pokalih in domačem pokalnem tekmovanju, tako da na koncu pride preveliko število tekem. To je največja težava in najlažje je reči, da ne boš igral srednjeevropske lige, vendar bi bilo iz tekmovalnega vidika in vidika napredka slabo, če v njej ne bi igrali. Spet so to določene izkušnje, več kakovostnih tekem, je pa res, da lahko plačaš določen davek, ki smo ga tudi plačali s porazom v finalu pokala.«

Za konec pa še, ali v klubu že sestavljate ekipo za novo sezono?

»Glede na ekipo, ki je končala sezono, bomo skušali dobiti korektorico, glede na to, da nas najverjetneje zapušča Andjelka Radišković, potrebujemo še eno zunanjo napadalko, prav tako potrebujemo še eno podajalko, ki je v drugem delu sezone nismo imeli. Na tem bomo v prestopnem roku delali, moja želja pa je, da bi čim več igralk ostalo. V vsakem primeru moramo priti na 14 igralk, ki bodo ves čas trenirale in bile na voljo.«