Med šesterico novih igralk Calcit Volleyja bo v novi sezoni tudi Klara Kregar, vendar zanjo ne moremo reči, da bo novinka v kamniškem dresu. Svoje prve odbojkarske korake je naredila prav v Kamniku, s Kamničankami je bila tudi državna prvakinja leta 2015 in 2016, nato pa je po letu dni igranja za Zgornjo Gorenjsko vse do letos igrala odbojko na mivki. Vmes je tudi magistrirala na Fakulteti za varnostne vede – program varstvoslovje.

Klara, po šestih letih se vračate v klub, v katerem ste začeli igrati odbojko in tudi okusili slast naslova državnih prvakinj.

»V prvi vrsti sem zelo vesela, da sem stopila v stik predsednikom kluba Gregorjem Hribarjem in da sem dobila možnost, da se vrnem. Nekaj igralk sem poznala že od prej, poznala sem tudi trenerja Gregorja Rozmana. Zanj sem vedela, da je zelo dober, kakovosten trener, o čemer sem se že lahko prepričala. Njegov način treningov je na vrhunski ravni in zato mi je še v toliko večje veselje, da sem se vrnila v dvoransko odbojko.«

Kar nekaj sezon ste preživeli na igriščih za odbojko na mivki. Kako to?

»V bistvu sem vesela, da sem dobila neko novo izkušnjo z igranjem odbojke na mivki in ni mi žal, da sem ji namenila ves svoj prosti čas. Ob tem je bila moja prioriteta, da končam magistrski študij, ki sem ga tudi uspešno končala, tako da se zdaj lahko v popolnosti spet posvetim dvoranski odbojki.«

Klub ste zapustili kot državna prvakinja, vračate s k državnim prvakinjam. Kakovost se je torej ohranila, ali pa je klub napredoval tudi organizacijsko?

»Calcit Volley je že več kot desetletje na zelo visoki kakovostni igralski ravni, o čemer pričajo njegovi rezultati. Napredoval pa je tudi na drugih ravneh, od tega, da imamo odličnega kondicijskega trenerja, Gregorja Sobočana, do tega, da imamo odlične fizioterapevte, tudi glede organizacije je vse na vrhunski ravni. Zato me ne preseneča, da ima najboljšo ekipo v Sloveniji, ker ob dobri ekipi, je zadaj tudi dobra organizacija.«

Še vedno ste v najbolj suhoparnem obdobju priprav, saj tekem, razen dveh, ki sta bili dejansko bolj trening tekmi, pravih pripravljalnih tekem še niste imeli. Šele gostovanje pri italijanskem A-2 ligašu Talmassonsu bo tisto prva, uradna tekma v novi sezoni.

»Pomembno je, da se ekipa počasi sestavlja. V torek sta prišli še obe članski reprezentantki, Naja Boisa in Maša Pucelj, v kratkem pride še Andjelka Radišković, tako da bomo kmalu v polni zasedbi. Res je, odigrale smo tudi dve trening tekmi, da smo nekoliko razbile monotonijo, ampak tako ali tako na treningih dobro delamo in čas hitro mineva. Sicer nas po Italiji čaka še turnir v Brnu, od 23. do 25. septembra, potem pa še domači turnir ob 75-obletnici delovanja kluba.«

Verjetno ste vi še toliko bolj v pričakovanju teh tekem, da se končno spet preizkusite spet trši igralni podlagi, kot je bila mivka?

»Da, res je, kajti parket je v primerjavi z mivko čisto nekaj drugega, ob tem potrebuješ nekaj časa, da se uigraš in spoznaš soigralke. Gre za čisto drugačen način in pristop.«

V Calcit Volleyju so cilji vedno visoko postavljeni, že zelo zgodaj pa morate biti v vrhunski formi, kajti kvalifikacije za ligo prvakinj se nezadržno približujejo.

»Sezona bo dolga, tekem bo resnično veliko. Tako v obeh domačih tekmovanjih kot v srednjeevropski ligi in upam, da tudi v ligi prvakinj. Skratka, na vseh področjih, kjer bomo tekmovale in v prvi vrsti si želim, kot je dejal že naš trener, da bi bile med sezono brez poškodb, cilji pa so seveda visoko postavljeni. Slaviti v obeh domačih tekmovanjih, priti naprej tudi v ligi prvakinj.«

Ali je ekipa dovolj kakovostna, da uresničite te cilje?

»Prepričana sem, da je. Soigralke so resnično pripravljene trdo delati, kar mi je v veliko veselje in tudi zame pomeni dodatno spodbudo. Resnično so zbrane in motivirane za vsak trening, vedno je pristop pravi, kar še mene dodatno motivira, da na vsakem treningu potegnem svoj maksimum.«

Na vašem igralnem mestu bo vaša konkurentka Fatoumatta Sillah.

»O, ne, nisva konkurentki, je pa res, da tudi ona igra na mestu korektorice, vendar se med sabo odlično razumeva, tudi v paru sva na treningih skupaj, je super punca in mi je v veliko veselje, da sva soigralki.«

Ko ste zapustili Kamnik, ste bili med najmlajšimi igralkami v ekipi, zdaj ste celo med starejšimi.

»Meni je zanimivo, da ko sem prvič prišla v prvo člansko ekipo in smo postale državne prvakinje, ko sta nas imela Gašper Ribič in Aljoša Jemec, sem bila stara 18 let. Zdaj sem med starejšimi in sem tega vesela, ker v teh mlajših soigralkah vidim tudi sebe, kakšna sem bila, ko sem bila toliko stara kot one. Mislim, da sem zdaj v pravih odbojkarskih letih.«

Koliko pa vam je spodbuda četrto mesto slovenske moške reprezentance na svetovnem prvenstvu?

»Zagotovo velika, kajti fantje so še enkrat več dokazali, da znajo igrati vrhunsko odbojko in prepričana sem, da se od njih lahko veliko naučimo. Od tega, da so igrali proti trikratnim olimpijskim prvakom, pa so vseeno dali svoj maksimum in iz tega se lahko tudi same veliko naučimo. Ne glede na to, kdo je nasprotnik in če igramo svojo igro, je rezultat lahko zelo dober.«